Kulturno-zgodovinske točke


Kraj: Dravograd

Muzejska zbirka je urejena v kletnih prostorih občinske stavbe, v kateri so med drugo sv. vojno imeli sedež dravograjski gestapovci, ki so bili daleč naokoli poznani po brutalnosti in krvoločnosti. Pet kletnih prostorov so preuredili v zaporniške celice, kamor so zapirali ujete partizane, njihove sodelavce in vse druge, ki so se jim zdeli sumljivi. V nekdanjih zaporih so ohranjene celice z zaporniškimi vrati, razstavljenih je tudi nekaj predmetov ljudi, ki so bili tukaj zaprti. Predstavljeni so tudi spominski zapisi preživelih, ki opisujejo kalvarijo stotine ljudi zaprtih v teh prostorih.


In Google Maps öffnen


Kraj: Libeliče

Muzejske zbirke pripovedujejo zgodbe o življenju in dogodkih z zgodovinskim pečatom zaradi obmejne lege in krajinskega značaja občine Dravograd: črna kuhinja v Libeličah je eden najlepših in največjih tovrstnih ohranjenih ambientov v Sloveniji, Zbirka kmečkega orodja v skednju v Libeličah združuje delovne in praznične običaje skozi štiri letne čase, Plebiscitna zbirka opisuje domoljubno prizadevanje Libeličanov za priključitev k matični domovini, kostnica pa je eden izmed treh še ohranjenih objektov v Sloveniji, ki je obdržala vsebino – kosti.


In Google Maps öffnen


Kraj: Dravograd

Cerkev sv. Vida je ena izmed najstarejših stavb v Dravogradu. Gre za romansko cerkev iz 12. Stoletja z značilnim koroškim vzhodnim zvonikom. V cerkvi je razstavljene freska s sliko sv. Florijana, ki gasi goreči Dravograd. Danes je cerkev namenjena predvsem kulturnim prireditvam in porokam.


In Google Maps öffnen


Kraj: Dravograd

Cerkev sv. Duha na Ojstrici dopolnjuje podobo krajinskega parka Košenjak–Velka. Cerkev se prvič omenja leta 1619. V svoji stavbni strukturi vsebuje po površini največji poslikan strop v Sloveniji. Posebne pozornosti je vreden tudi zato, ker je signiran in datiran: 1626 in 1627 ter imena Krištof Jamnik, Jurij Skurlej, Rupert Slang. Ornamentika te stropne poslikave je sicer značilna za svoj čas, predstavlja pa poslednjo obliko šabloniranega vzorčenja. Pomen poslikanega lesenega stropa je toliko večji, ker gre za enkraten spomenik, ki zaznamuje poslikovalsko kulturo.


In Google Maps öffnen


Kraj: Šentjanž pri Dravogradu

Cerkev sv. Petra na Kronski gori je ena najlepših in najpomembnejših baročnih stvaritev pri nas. Gre za eno redkih cerkva z dvema zvonikoma. Cerkev je bila zamišljena kot romarska.


In Google Maps öffnen


Kraj: Dravograd

Objekt z izjemno preteklostjo in bogato kulturno zgodovinsko dediščino, se nahaja v prelepem naravnem okolju miru, svežine, tišine grajskega parka, bližnjih gozdov in reke.
V Dvorcu Bukovje ponujajo 20 prenočišč za kolesarje in druge popotnike. Ponujajo tri dvoposteljne sobe, od tega je ena opremljena s starinsko opremo iz dvorca, ter skupinski sobi za šest oziroma osem ljudi.
TEL: 02/87-23-583, dvorecbukovje@dravit.si


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena.Poleg glavnega oltarja s podobo sv. Ožbolta, kralja s krono, žezlom in ptico v roki sta v cerkvi še dva stranska oltarja (Marijin in Križev). Lepo stropno poslikavo krasijo freske z upodobitvami svetnikov. Vitraži ob glavnem oltarju nosijo podobe sv. Srca Jezusovega in Marijinega.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Gotska župnijska cerkev sv. Jakoba starejšega, zavetnika delavcev, romarjev in vojakov ter priprošnika za vreme in poljske pridelke, je bila domnevno pozidana v 13. ali 14. stoletju. Predstavlja enkraten krajinski spomenik, ki stoji nad dolino reke Meže na višini 1073 m. Zaradi svoje posebne lege je kljub zelo razgibani gorati pokrajini vidna iz vseh okoliških dolin, sporočilo njenih treh bronastih zvonov pa seže tudi do najbolj oddaljenih domačij.Poleg glavnega oltarja sv. Jakoba, upodobljenega s popotno palico in školjko, sta v cerkvi dva stranska oltarja Materi Božji in oltar sv. Petra.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Vzhodno od Črne, na najvišji točki slemena, ob koroško-štajerski meji, stoji javorska župnijska cerkev sv. Magdalene, zavetnice zapeljanih, livarjev svinca in otrok, ki se težko naučijo hoditi, ter priprošnjice proti slabemu vremenu in proti očesnim težavam. Z nadmorsko višino 1156 m je najvišje ležeča župnija v Sloveniji. Je zanimiv odsev ljudskega stavbarstva in likovnega hotenja.Posebnost glavnega oltarja s podobo spokornice Magdalene je svojevrstna upodobitev sv. Trojice nad njo, v cerkvi pa sta še Marijin oltar in oltar sv. Simona. Cerkev in pokopališče varujejo lipe.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Na strmem pobočju jelenovega vrha na višini 1221 m, v bližini meje z Avstrijo, stoji podružnična cerkev sv. Ane. Svetnica je priprošnica za srečen zakon, porod in za obdarjenost z otroki ter zavetnica proti neurju. Gotska cerkev sv. Ane z oltarjem Črne Marije je grajena zelo preprosto, veliko pa prispeva k enotni podobi lepe Koprivske pokrajine. Domačija Jelen ob cerkvi, je izjemno lepa kmetija in je kot celota enkraten narodopisni spomenik.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Na nadmorski višini 1000 metrov stoji podružnična cerkev župnijske cerkve sv. Magdalene, ki je iz 17. stoletja. Posvečena je sv. Joštu, zavetniku romarjev, slepih in domov za ostarele ter varuh žita pred ognjem.
V celoti je pokrita z avtohtono kritino, s skodlami. Ob obnovitvi so odkrili temelje prejšnjih dveh cerkva, strokovnjaki so ugotovili, da je prvotna cerkev, domnevno iz 12. stoletja, pogorela.
Posebnost glavnega oltarja je tabernakelj z moštranco s posebnim mehanizmom za odpiranje z dvema angelčkoma. V cerkvi so dragocene orgle iz leta 1772.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Podružnična cerkev sv. Helene zavetnice rudnikov, zakladnikov, žebljarjev ter priprošnica proti streli in nevarnosti ognja v Podpeci, je preprosta v gotskem slogu zgrajena cerkvica na višini 1026 m. Posvečena je bila leta 1477, leta 1986 je bila temeljito obnovljena.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Spomenik v središču Črne na Koroškem je posvečen vsem padlim Črnjanom v I. in II. svetovni vojni in je delo največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Otvoritev spomenika je bila 31. avgusta 1952.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Več kot 200 let star vodnjak, globine 23,5 in premera 3 metrov, se nahaja na kmetiji Mežner, gospodarja Franca Stoparja, v bližini pokopališča in cerkve sv. Magdalene ter podružnične osnovne šole Javorje, v hribovski vasici s samotnimi kmetijami nad Črno na Koroškem. Vodnjak se nahaja na višini 1180 metrov in je najvišje ležeči vodnjak na Koroškem. Ob kmetiji stoji že od kar stoji tudi kmetija in je tudi najstarejši vodnjak na Koroškem. Nekdaj je bil edini vir pitne vode v tem delu Javorja za vse bližnje uporabnike in obiskovalce.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Najbolj znan je Burjakov mlin na Topli, ki je sicer vključen v turistično transverzalo, imenovano Mlinska cesta in poteka od Šoštanja do Železne kaple v Avstriji.


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Steber iz leta 1724, ki je bil zgrajen v spomin na žrtve in kot zahvala preživelih zadnje epidemije kuge, po ustnem izročilu imenujejo »Rozalija«. Vrh Marijinega stebra je okronan s kipom brezmadežne Device, medtem ko sv. Rozalija simbolično počiva v nagrobni niši spomenika.


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Po zadnjem turškem vpadu na avstrijskem Koroškem (1483) je na zahodni strani mestne hiše nastala freska „pliberškega Turka“, ki je bila leta 1962 ob rušenju stavbe žal uničena. Leta 1993 je pliberški slikar Franz Brandl (1928-2012) ustvaril novo „Turško okno“ po vzoru prvotne freske. www.franzbrandl.at


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Grad Pliberk, ki je okrog leta 1501 dobil obliko, ki je podobna današnji, je od leta 1601 v lasti grofa Thurn-Valsassina Como Vercellija. Med letoma 1368 in 1601 je bil grad v lasti deželnih knezov. Trenutno notranjost gradu ni dostopna za javnost.


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Rimsko-katoliška mestna župnijska cerkev (1241) je posvečena apostoloma Petru in Pavlu. Vredni ogleda so prižnica, figurice iz lesa, Marijin oltar, okno sv. Eme Krške Karla Vouka, orgle, ljudski oltar in Piranski križev pot. Obiščete lahko tudi Evropski trg in Vrt religij ter župnišče. Informacije: www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2916/


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Romarska cerkev je bila zgrajena na mestu modro obarvanega videnja nad prazgodovinsko naselbino iz kamna starega gradu Nonče vasi. Enovita visokobaročna zgradba z redko obliko štiriperesne deteljice je bila postavljena po hudem požaru, ki je leta 1739 divjal v Pliberku. Stropi in stene so med scenskimi polji poslikani z ornamenti. Do vrha hriba, na katerem stoji cerkvica, dospemo peš po lepi poti rožnega venca, katere zidna znamenja je leta 1996 restavriral Josef Stefan.


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Podružnična cerkev Marije na Pesku je srednje velika, v osnovi romanska zgradba s kakovostno gotsko notranjo opremo. Ustvarjalec edinstvenih stenskih fresk (1400 – 1480) je »Mojster iz Nonče vasi«, ki je v 15. stoletju veljal za najuglednejšega umetnika avstrijske Koroške. Veliki oltar krasi lep gotski kip Madone (1340 – 1350) v naravni velikosti. V času reformacije je bila zakopana na njivi za pokopališkim zidom in kasneje prenesena na svoje mesto. (Vir: Društvo umetniška kolesarska pot Pliberk)


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Majhna romanska cerkev v Dobu/Aich spada med najstarejše cerkve na avstrijskem Koroškem. Posebnost je dragocen leseni strop s šablonskimi poslikavami in letnico donatorjev 1593. Notranjost apside je poslikana z romansko fresko, ki uprizarja križanje. Zid okoli cerkve je zgrajen iz ostankov starega obrambnega zidu iz časa turških vpadov. V neposredni bližini je atelje oziroma majhna galerija dobovskega umetnika Emila Omana (EMO), ki si jo po predhodni rezervaciji (tel.: 0043 664 1360368) lahko tudi ogledamo. (Vir: Društvo umetniška kolesarska pot Pliberk)


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Župnijska cerkev sv. Andreja je poznogotska zgradba, ki je bila zgrajena še pred časom turških vpadov. Ima mrežast obok v glavni stavbi, velik oltar in dva stranska oltarja v novobaročnem slogu. Spomenik Hrvatov na pokopališču predstavlja pomnik pričetku tragedije na libuški gmajni: na tisoče ustaških vojakov, ki so se borili na strani Nemcev, so skupaj z njihovimi člani družine Angleži 14. in 15. maja 1945 na »gmajni« izročili Titovi Jugoslaviji. (Vir: Društvo umetniška kolesarska pot Pliberk)


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Cerkev sv. Jerneja z veličastnim južnim stolpom je bila zgrajena že v 13. stoletju in leta 1704 podaljšana proti zahodu v baročnem slogu. Na obeh stranskih oltarjih iz obdobja zgodnjega baroka (1655) lahko občudujemo rezbarsko plastiko. Na novejšem glavnem oltarju (okrog leta 1730) je starejša podoba sv. Jerneja. (Vir: Društvo umetniška kolesarska pot Pliberk)


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Poznogotska cerkev se ponaša s prostornim preddverjem, pozidano prižnico, ostanki šablonskega lesenega stropa in oltarjem sv. Florjana iz druge polovice 17. stoletja. Na koru najdemo veličastne stenske poslikave »Mojstra iz Nonče vasi« (15. stoletje), glavni oltar in stranska oltarja so iz časa poznega baroka (17. in 18. stoletje). (Vir: Društvo umetniška kolesarska pot Pliberk)


In Google Maps öffnen


Kraj: Pliberk

Mestni jarek, ki se omenja že leta 1291, je bil izkopan v letih 1479/80, sočasno z izgradnjo mestnega obzidja. V 17. stoletju so bili deli mestnega obzidja vključeni v izgradnjo hiš. Enega od ohranjenih stolpov mestnega obzidja je pliberška pop-art umetnica Kiki Kogelnik uporabljala za svoj atelje.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Eden prvih virov o rudarjenju na območju današnje Podpece je poročilo rudarskega sodnika Johanna Georga Warhnussa iz leta 1746, ki govori o odkritju kvalitetne svinčeve rude v rovu v bližini cerkve sv. Helene. V omenjenem rovu je takrat delalo osemindvajset rudarjev. Leta 1876 so začeli graditi Helenski rov, v bližini katerega so nekaj let kasneje odkrili Triurno rudišče. Rov so poimenovali po cerkvi sv. Helene na Pikovem, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Rovi v Heleni se zaradi bogate geološke dediščine uporabljajo v raziskovalne in izobraževalne namene.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Koroški partizani so zelo hitro navezali dobre stike z rudarji. Mnogi med njimi so se pogumno podali v boj za svobodo. Spomenik je posvečen 52 rudarjem, ki so svoje življenje med drugo svetovno vojno žrtvovali za domovino.

Spomenik je bil postavljen leta 1966. Zasnoval ga je akademski kipar Marijan Keršič-Belač, avtor posvetilnega napisa »1941-1945 ČUJ SPOMIN IZ JAM IN Z JAS MOLČANJA SI ZVEST« pa je dr. France Sušnik.


In Google Maps öffnen


Kraj: Mežica

Posebej je potrebno v Mežici omeniti zgradbo osnovne šole. Šolsko poslopje s telovadnico, mlekar¬no, šolsko kuhinjo in otroškim vrtcem je bilo zgrajeno leta 1926. Nova mežiška šola je bila takrat ena najlepših podeželskih šolskih poslopij na slovenskem narodnostnem ozemlju; bila je tudi daleč naokoli največja in najbolj mogočna šolska stavba v tistem času. Stavba Osnovne šole Mežica je zato izrednega zgodovinskega, arhitekturnega in kulturnega pomena.


In Google Maps öffnen


Kraj: Bistrica pri Pliberku

Talilna peč se nahaja v Ruttach-Schmelzu (slovensko Rute). Zgrajena je bila leta 1855 pod okriljem Schambergerja, Rainerja in Krauta, leta 1934 pa so prenehali z uporabo. Prenovljena je bila leta 1996 in je zaščitena kot kulturni spomenik. Kot ena največjih talilnih peči za svinec iz 19. stoletja je v današnjem svetu prava redkost.


In Google Maps öffnen


Kraj: Bistrica pri Pliberku

Apnenica stoji ob potoku Bistrica (nemško Feistritzbach) in je vsekakor vredna ogleda. Izvira iz leta 1850 in je v celoti ohranjena. Surovino so pridobivali na območju Pece.


In Google Maps öffnen


Kraj: Bistrica pri Pliberku

Cerkev v Šmihelu je bila domnevno zgrajena leta 1106 s strani grofov Heunburških. V vseh teh letih je cerkev doživela že več prezidav. Ime je dobila po nadangelu Mihaelu, enem od treh poimensko označenih angelov, poglavarju božje vojske in borcu za moralno pravicnost.


In Google Maps öffnen


Kraj: Bistrica pri Pliberku

Severno od Šmihela leži podružnična in romarska cerkev sv. Katarine. Kot cerkev sv. Katarine na Koglu je prvič omenjena maja leta 1404. Leta 1793 oz. 1794 je v cerkev udarila strela in jo povsem uničila. S prenovo so začeli šele leta 1858, ko jo je na novo posvetil lavantinski škof Anton Martin Slomšek.


In Google Maps öffnen


Kraj: Bistrica pri Pliberku

Cerkev stoji sredi vasi in je tipična podružnična cerkvica, katere srednjeveški vpliv je viden še dandanes. Na južni zunanji strani majhne cerkve lahko občudujemo ostanke naslikanega Jezusovega trpljenja (tudi Jezusov pasijon) iz druge polovice 14. stoletja.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Od prvega spomenika ob poti s Prevalj na Leše - Leške kapele - nas pot vodi po cesti po sledeh rudarske preteklosti proti Lešam do prve tehniške dediščine nekdanjih rudarskih Leš - do rova Franciscus iz leta 1849. Pot nadaljujemo v središče vasi, kjer si ogledamo staro šolo s pozivalnico – frlescimer in muzejsko sobo s spominsko zbirko predmetov leškega premogovnika, Grošljev relief rudarja in rudarske družine, bolnico … Pot zaključimo na hribu, kjer stojita gotski cerkvi dvojčici sv. Volbenka in sv. Ane iz 15. stoletja.
Kontakt: info@lese.si; +386 (0)51 84 34 44


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Mohorjeva družba, ki je 3. julija 1919 v 64 vagonih »pribežala« iz Celovca na Prevalje in ostala tu do 3. decem¬bra 1927 je zaznamovala kraj s pisno besedo in pustila trajne sledi. V tedanjih nemirnih časih je ohranila svoje poslanstvo – tiskanje knjig v slovenskem jeziku, saj so natisnili 90 naslovov v blizu dva milijona izvodih. Anton Martin Slomšek je bil povezan s Prevaljami tudi preko kaplana Anto¬na Olibana, izjemnega jezikovno nadarjenega Prešernovega prijatelja, ki je umrl kot kaplan na Prevaljah (1860).
Kontakt: Občina Prevalje: +386 (0)2 82 46 100


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Brinjevo goro vsakodnevno obišče izjemno veliko ljudi, daleč okrog ni tako priljubljene pohodne poti, kot je pot na Brinjevo. Pohodniki lahko na koncu nezahtevne poti v cerkvici sv. Kozme in sv. Damjana pozvonijo na cerkveni zvonček in zaradi dobre energije se jim tiha želja uresniči. Na območju Brinjeve gore so številne naravoslovne, kulturne in sakralne znamenitosti.
ob poti Pot obogati zanimiva kulturna dediščina (cerkev
Device Marije Na Fari, Bromanova kapelica, Prosenovo znamenje, Križev pot, kašča, čebelnjak …) in naravna dediščina (divja orhideja, kukavičnica, apnena jama, drevesa, brin, smreka, bor, geološka sestava …).


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje 

V zgodovinskih virih prvič omenjena 25. 4. aprila 1335. V načrtu iz leta 1861 in iz tlorisa, posnetega leta 1888, je razvidno, da je bila cerkev takrat še enoladijska gotska dvorana. 1890 so začeli graditi novo cerkev na Fari. Od cerkvene opreme stare cerkve se je ohranil glavni oltar Matere božje s konca 18. stoletja, ki je danes postavljen v stranski kapeli pod zvonikom. Glavni oltar današnje cerkve s kiparsko skupino Marijinega vnebovzetja je bogat izdelek umetnega podobarstva s konca 19. stoletja. Cerkev je pozidal župnik Anton Müller, oltarje je postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn leta 1897.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Cerkev stoji pred razpotjem cest, od katerih ena vodi čez mejo proti Pliberku, druga v zgornjo Mežiško dolino proti Mežici. Cerkev je zgodnjegotska iz zgodnejšega 14. stoletja in ima bogato stavbno zgodovino. Poslikava in oprema izvirata iz 17. stoletja, lesen glavni oltar je izrazit predstavnik \"zlatih oltarjev\" in spominja na podobne oltarje pri leški Sv. Ani. Označen je z letnico 1653. Poljana je s svojo cerkvijo v več pogledih zanimiva. Iz te cerkve izhaja velika srednjeveška umetnina, glava svetega Janeza Krstnika na pladnju iz poznega 15. stoletja, ki smo jo Slovenci pokazali na mednarodni razstavi v Parizu.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Prvič je omenjena 3. marca 1496, v njeni neposredni bližini pa je od leta 1965 veliko pokopališče za območje Prevalj in Raven na Koroškem. Cerkev je nastala že nekaj desetletij pred prvo omembo leta 1496 in je bila temeljito prezidana v 17. stoletju. Ponaša se z bogato notranjo opremo. Od prvotne cerkve se je ohranil le še gotski prezbiterij. Posebnost cerkve so gotske srednjeveške freske neznanega mojstra na oboku prezbiterija, ki so jih leta 1959 odkrili izpod beleža in pokrivajo vsa obočna polja med rebri in tudi rebra sama. Slikarije v cerkvi niso omejene samo na prezbiterij, ampak sta poslikana tudi oba baročna oboka v obeh kapelah.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Je znamenita gotska cerkev z vitkim zvonikom. Notranjščina cerkve je likovno, torej umetnostno, silno bogata. Pravokotno ladjo pokriva lesen, na 98 polj razdeljen strop, ki je v 17. stoletju zamenjal prvotnega gotskega. Velik oltar pri sv. Ani iz leta 1644 je imeniten predstavnik naših \"zlatih oltarjev\" iz 17. stoletja. Na severni in južni steni prezbiterija ter na njegovi slavoločni steni so ob restavraciji odkrili gotske freske. Za zgodovino in za slogovni razvoj našega srednjeveškega kiparstva je pomemben kip sv. Barbare, ki ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani in ki naj bi izhajal iz ene od obeh leških cerkva. Gotski lepotici – dvojčici sta ne samo umetnostni, temveč tudi izjemen krajinski spomenik.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Gotska cerkev, stoji jugozahodno nad cerkvijo sv. Ane in je od nje oddaljena le nekaj metrov. Strela je leta 1885 povzročila požar, v katerem je zgorel stari leseni strop in večina cerkvene opreme. Lep baročni veliki oltar sv. Volbenka iz leta 1680 je dal z darovi faranov postaviti župnik Gašpar Pilat. V triladijski stebrni kripti pod gotskim prezbiterijem je dal prevaljski župnik Valentin Cadelli, ki je tu služboval med leti 17121752, postaviti kamniti baročni oltarček, posvečen sv. Valentinu.


In Google Maps öffnen


Kraj: Črna na Koroškem

Romantično zaobljena na južni in drzno skalnata na severni strani je Uršlja gora prav iz vsake koroške vasi videti privlačno mikavna. Pridih mističnosti ji pridaja tudi podružnična cerkev sv. Uršule, ki je s svojo lego na 1699 metrih, najvišje stoječa cerkev v Sloveniji.

Cerkev sv. Uršule so začeli graditi kmalu po letu 1570, sezidana pa je bila v času protireformacije konec 16. stoletja in je rezultat trdega dela ter številnih donacij okoliškega prebivalstva. Stavba sv. Uršule predstavlja arhitekturno simbiozo med gotskimi in renesančnimi principi.

Kako in zakaj je nastala cerkev na Uršlji gori se na Koroškem iz roda v rod šepetajo različne zgodbe. Naj pa vam namignemo, da se je, prav blizu današnje cerkvice, na jelenovem pašniku, Sv. Uršuli udrla noga v skalo. Vdolbina v kamnu je ostala vse do danes in če želite, da vas noge ne bodo nikoli več bolele, vam predlagamo, da vanjo vtaknete svojo nogo. Pri tem previdnost naj ne bo odveč, saj se bojda rado zgodi, da noga noče tako zlahka iz vdolbine kot pa je smuknila v njo!


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

CERKEV SV. DANIJELA V ŠENTANELU
Prvič je omenjena z letnicama 1055-1065, ko je kot podružnica pliberške prafare bila podarjena briksenški škofiji. Kot župnijska cerkev je prvič omenjena leta 1755, takrat pa ji je bila dodana tudi podružnična cerkev sv. Urha na Strojni. Novo cerkev v neoromanskem slogu so v petih mesecih zgradili leta 1865, obnovljena je bila leta 1976 in 1989. Umetnostno najpomembnejši del opreme je desni stranski baročni Marijin oltar. Celotna notranjost cerkve je pokrita s slikovitimi freskami iz konca 19. stoletja.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

CERKEV SV. KOZMA IN DAMIJANA NA BRINJEVI GORI NAD PREVALJAMI
Leta 1989 so zgradili podružnično cerkev sv. Kozma in Damijana na Brinjevi gori. Verjetno je bilo na Brinjevi gori že od nekdaj znamenje, leta 1910 so postavili kapelo iz lesa, leta 1935 pa so brinjegorski kmetje postavili ob starem zvoniku novo ladjo, cerkev je bila iz lesa in večja, da je dopuščala večje število vernikov za priprošnjo k zdravju. Leta 1989 so zgradili novo zidano cerkev po načrtih arhitekta Andreja Lodranta. V notranjosti so dela domačih umetnikov: kipa sv. Kozma in Damijana Janka Dolenca, Kristus na križu dr. Alojza Pogorevca in Snemanje s križa slikarja Okija Rotovnika.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Kozolec na Poljani uvrščamo med toplarje in je eden redkih ohranjenih v dolini Meže. Po drugi svetovni vojni je bil last Kmetijske zadruge Prevalje in v letu 2002 je zelo aktivno Turistično društvo Poljana dalo pobudo, da dajo kozolcu novo vsebino.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Tristo metrov dolg zid ob poti pod zaselkom Ugasle peči od Spominskega parka proti železniški postaji so iz kvadrov odpadne žlindre, ohlajenega odpadka, ki nastane pri taljenju rud v plavžu, zgradili leta 1870. Zid iz žlindre predstavlja redko in izjemno ohranjeno dediščino železarske preteklosti Prevalj.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Prvi vlak je peljal skozi Prevalje iz Maribora v Celovec 31. maja 1863. Istočasno so zgradili tudi stavbo železniške postaje, ki stoji na severnem robu naselja. Zidana, visoko pritlična stavba z močno členjeno fasado je enajst-osna stavba z osrednjim rizalitom ter dvema stolpičema, ki sta še posebej rizalitno poudarjena. Bogato neorenesančna profilacija daje stavbi še dodatno kvaliteto. Po njenem vzoru so gradili železniške postaje še v drugih krajih Slovenije.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Kamnit most, dolg 150 – 200 m, sloni na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 40 metrov, je izjemen tehniški spomenik na Koroškem in eden najlepših železniških viaduktov na Slovenskem. Njegova posebnost je v tem, ker je grajen v ovinek, ki se rahlo vzpenja. Graditi so ga začeli že leta 1857. Januarja so ustanovili delniško družb, ki je prevzela gradnjo mostu in z deli pričela že v istem letu ter ga dogradili leta 1863. Predsednik družbe je bil pliberški grof Georg Thurn Valsassina. Po odprtju proge je nastalo veliko neurje, ki je na posameznih delih uničilo progo.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Deset metrov dolg rov z vhodom skozi železna vrata z manjšo lino, z dvema tračnicama pred vhodom in na novo sezidano škarpo so obnovili sredi 80. Frančiškov rov je ob poti Prevalje – Leše edini ohranjeni vhod v jamo Leškega premogovnika, kjer so premog izvažali skozi štiri rove. Rov Franciscus je prišel v sklopu Geoparka Karavanke pod okrilje Unescove kulturne dediščine.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Enonadstropna zidana hiša, delno v L obliki ima lesen nadstrešek z zvonom. Na vrhu nadstreška sta kazalca, ki sta bila nekoč označena s stranmi neba in sta kazala vreme. "Frlescimer", pozivalnica, klicalnica so različni nazivi za stavbo, ki stoji v središču Leš in so jo zgradili med prvimi rudniškimi obrati. Ob 5. uri zjutraj so zvonili z zvonom, ki je na vrhu stavbe in pozivali rudarje, jih budili, klicali k delu.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Prvo večstanovanjsko hišo za delavce, »Preganthauz«, so na Prevaljah zgradili v prvi polovici 19. stoletja za potrebe bivanja železarniških in premogovniških delavcev. Postavili so jo na desnem bregu reke Meže, na skrajnem ravninskem delu Prevalj pod Riflovim vrhom. Stavba z značilno arhitekturo angleških delavskih hiš iz 18. in 19. stoletja ima značilne zunanje ganke, po katerih se pride v stanovanja. Preganthaus je upodobljen na risbi Prevalj z letnico 1840, ki jo je po predlogi narisal Franc Klemen.


In Google Maps öffnen


Kraj: Sele

Nova župnijska cerkev leži neposredno v centru Sel, v čudoviti simbiozi s staro cerkvijo in okoliškim pokopališčem.


In Google Maps öffnen


Kraj: Prevalje

Pet stanovanjskih hiš, v sedanjem zaselku Perzonali, na koncu zahodne strani Prevalj, ki je v prvem katastru Farna vas označena kot Dolge njive, so zgradili sredi 19. stoletja, v času največjega razcveta železarne. Večstanovanjske zidane stavbe postavljene na obrežje reke Meže so namenili družinam železarniških delavcev in leških rudarjev, pozneje so v njih živeli tudi rudarji sosednjih rudnikov. Stanovanja so sedaj posodobljena.


In Google Maps öffnen


Kraj: Globasnica

Vodi, ki izvira v skalovju Rozalske jame in se tam tudi nabira, že od nekdaj pripisujejo zdravilni učinek. Prebivalci okoliških vasi so v preteklosti to vodo uporabljali za zdravljenje očesnih bolezni. Vendar voda naj ne bi blagodejno vplivala zgolj na oči, temveč pomagala tudi pri ostalih vrstah bolezni. S pomočjo vere in seveda tudi vraževerja pa se lahko manjhni čudeži tudi dejansko pripetijo.


In Google Maps öffnen




              

© 2012-2016 geopark-karawanken.at - Find us on