Geološka pohodna pot Obir - Prelaz Šajda

Podatki o poti

Dolžina (v obe smeri): 11,4 km

Skupna višinska razlika: 2128 m

Čas hoje: ca. 6 ur

Možnosti za okrepčitev

Vzdolž poti ni možnosti za okrepčitev.

Dostopnost

Peljemo se iz Železne Kaple v smeri Obirsko do kraja Sele pri Cerkvi/Zell Pfarre. Možnosti parkiranja na parkirišču – prelaz Šajda (glejte karto). Dostop poteka vseskozi po Obirski glavni cesti. Začetek poti je na parkirišču prelaza Šajda. Pohodna pot je odlično urejena in označena.

Opombe

Pri vožnji skozi Obirsko sotesko obstaja možnost ogleda blazinastih lav v kamnolomu v Obirski soteski, kot tudi izvira s kislo vodo (Kapelški granit) pri nekdanji polnilni napravi pred gostilno Kovac (glejte karto).

Opis poti

Pri Geološki točki 1, ki je dosegljiva z avtomobilom, se nahajamo pri blazinastih lavah iz obdobja ordovicija [488-444 srednjega veka]. V tem kamnolomu je blazinasta oblika lave zelo lepo prepoznavna. Včasih se je tukaj izkopaval diabaz, ki se uporablja za asfaltiranje in kot gramoz na železniških tirih. Zaradi gospodarskih razlogov se je kamnolom zaprl.

Z avtomobilom se peljemo dalje v smeri prelaza Šajda in se ponovno znajdemo pred gostilno Kovac pri stari polnilni napravi (Geološka točka 2).
Tukaj najdemo izvir kisle vode (kapelški granit), domnevno iz mlajšega paleozoika. Dobre izdanke lahko najdemo v strugi Obirskega potoka, kot tudi močno preperele v steni nasproti nekdanje polnilnice. V povezavi s tem izvirom kisle vode, lahko najdemo razširjene izvire s povečanim izpustom CO². Poleg tega sestoji potočna struga predvsem iz prodnikov Trbiške breče, devonskih apnencev in konglomeratov (Kremnovih konglomeratov), ki so razstavljeni v Geopark info centru v Železni Kapli.

Potem, ko smo raziskali ta edinstven geološki okras, nas poti vodi naprej po Obirski glavni cesti v smeri kraja Sele pri Cerkvi/Zell Pfarre. Pohodna pot se začne pri parkirišču prelaza Šajda .

Od tu naprej nadaljujemo pot po dobro označeni poti Simona Riegerja proti Obirju. Na začetku te poti lahko vidimo tudi rdeče Permoskitske peščenjake, ki gradijo osnovo Severnih Karavank.

Če pot nadaljujemo do Geološke točke 3, se nam na tem mestu lepo prikaže skladnat Wettersteinski apnenec. Pri tem izdanku je prepoznavna močna rdeča obarvanost, ki nakazuje na visoko vsebnost železa v odloženih kamninah.

Od tu naprej nas pohodna pot popelje naprej v smeri proti vrhu . Nad drevesno mejo prepoznamo skladnat Wettersteinski apnenec, ki gradi vrhnji del Obirja. Skladovitost/plastovitost je najbolje vidna iz severa (npr. Galicije). Mogočnost Wettersteinskega apnenca se razteza do 1200 m in lahko vsebuje razširjena svinčeva-cinkova orudenja v višjih plasteh (npr. izkopavanje svinca v Obirskih kapniških jamah).

Karta poti






















Višinski profil




              

© 2012-2016 geopark-karawanken.at - Find us on