Poiščite pravo namestitev za svoje počitnice v Geoparku Karavanke

- v naših avstrijskih partnerskih skupnostih: 

- v naših slovenskih partnerskih skupnostih: 

Železna Kapla je najjužneje ležeča občina v Avstriji. Občina vas bo očarala s posebno ponudbo planinskih poti v neokrnjeni naravi in nepozabnem gorskem svetu. Tukaj boste našli tudi skrivnostni svet Obirskih kapniških jam. Leta 1870 so jame po naključju odkrili rudarji pri iskanju svinčeve in cinkove rude. Tržna občina naseljuje ca. 2.409 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 199,12 kvadratnih kilometrih.

http://www.bad-eisenkappel.info/

Občina Sele se nahaja v visokogorski dolini v Karavankah na nadmorski višini 950 metrov. Glavni kraj so Sele pri Cerkvi, kjer lahko najdete tudi občinski urad, ljudsko šolo ter staro in novo župnijsko cerkev. Številne pohodniške poti omogočajo obiskovalcem, da v celoti prehodijo kraj. Gorski masiv Košute pa nudi planincem številne zahtevne ture. Kraj spada od leta 2013 med planinske vasi v Avstriji. Od leta 2013 spada Sele med planinske vasi v Avstriji. Občina naseljuje ca. 615 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 75,31 kvadratnih kilometrih.

http://www.zell-sele.at/

Bodisi v muzeju Wernerja Berga, pri vodnjaku umetnice Kiki Kogelnik, na Pliberškem sejmu, v tipičnih meščanskih gostiščih, doživljajskem letnem kopališču bodisi na umetniško-kolesarski poti – v Pliberku (Bleiburg) se nas na vsakem koraku dotakne ljubezen do umetnosti, do kulture in športa. Z bogatimi muzeji, zbirkami, kulturnimi spomeniki in s številnimi koncerti in kulturnimi dogodki si je Pliberk pridobil naziv mesta kulture. Mestna občina naseljuje ca. 4.043 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 69,72 kvadratnih kilometrih.

http://www.bleiburg.gv.at/
 

Tržna občina leži ob vznožju gore Pece in nudi: enkratna naravna doživetja, razburljive aktivnosti v športnem parku Šmihel, “Plezanje v Karavankah” – raj za pohodnike in plezalce, doživljanje preteklosti – “Zgodovinske sledi Na Peci”, center za obiskovalce Geoparka Karavanke Geo.Dom na Peci, kulturo ter šege in običaje, Breško jezero (Pirkdorfersee), smučarsko in pohodniško območje Pece, center za tek na smučeh Breško jezero. Tržna občina naseljuje ca. 2.116 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 54,07 kvadratnih kilometrih.

http://www.feistritz-bleiburg.gv.at/

Vino iz Žitare vasi, ki ga je pokušal že cesar Kaiser Karl II., sedaj doživlja preporod. Žitara vas je znana kot raj za muharjenje na reki Beli. Zelo priljubljeno je tudi Ženeško jezero (Sonnegger See), zlasti pri družinah in otrocih, saj nudi velik in urejen travnik za sončenje,  igrišče za odbojko na mivki in otroško igrišče ter vodni tobogan. Tukaj se odvija tudi glasbena prireditev “Acoustic Lakeside Festival”. Občina naseljuje ca. 2.021 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 44,97 kvadratnih kilometrih.

http://www.sittersdorf.at/

Občina Galicija je idilično območje, odmaknjeno od vrveža današnjega časa, ki se nahaja ob vznožju Ojstrca ter na stičišču Rožne in Podjunske doline. V še neokrnjenem okolju podeželske občine, ki meri 46,8 kvadratnih kilometrov, živi danes približno 1.780 prebivalcev. Izhodišče zahtevne pohodniške poti na Ojstrc (Hochobir) se nahaja pri Podkanjskem slapu (Wildensteiner Wasserfall), najvišjem prosto padajočem slapu v Evropi (54 metrov). V občini se nahaja tudi pustolovski park Flying Fox Park pri Podkanjskem slapu.

http://www.gallizien.gv.at/

Ob sotočju Labotnice in Drave se nahaja najjužnejši kraj Labotske doline. Na stičišču Labotske kolesarske poti (R 10) in Dravske kolesarske poti (R 1) je občina Lavamünd odlično izhodišče za kolesarske ture. Naravno kopališko jezero, plezališče, splavarjenje, ribarjenje in pohodništvo v mikavni pokrajini izpolnijo vse vaše želje. Lavamünd je z nadmorsko višino 348 m najnižja točka avstrijske Koroške. Občina naseljuje ca. 3.012 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 93,78 kvadratnih kilometrih.

http://www.lavamuend.at/

Globasnica obiskovalce privablja z bogato ponudbo. Poleg kulturne raznolikosti se Globasnica nahaja na zgodovinsko pomembnih tleh sredi Podjunske doline na avstrijskem Koroškem. Kdor se odpravi po sledeh preteklosti, najde v Globasnici arheološki romarski muzej. Tukaj je bila pred 2000 leti rimska cestna postaja Juenna, po kateri je Podjunska dolina dobila današnje ime. Številne najdbe arheoloških izkopanin pričajo o prisotnosti Keltov, Rimljanov in Slovanov. Najbolj znana pa je seveda gora Sv. Heme z Rozalijino votlino. Občina naseljuje ca. 1.603 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 38,43 kvadratnih kilometrih.

http://www.globasnitz.at/

Očarali vas bodo izjemna gostoljubnost, posebna doživetja na vodi, obilo kulturnih zanimivosti, ter kulinarične dobrote iz ajde. Užitki na Suhi – tam, kjer je ajda doma. Namig: informacijski center ajde z muzejskim mlinom. Ljubitelji kulture vsekakor obiščite muzej Liaunig. Viseči most na Dravski kolesarski poti za drzne. Kmečki muzej v Patekovem mlinu z oazo za knajpanje. Vodna doživljajska pot, primerna za vso družino. Občina naseljuje ca. 1.035 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 36,33 kvadratnih kilometrih.

https://neuhaus.gv.at/

Črna na Koroškem je slikovit in prijeten kraj v trikraki dolini ob reki Meži na desno in Javorskim potokom na levo, na križišču dveh cest – na levo proti Šoštanju in desno proti Koprivni. Znana je po številnih turističnih znamenitostih, kot je Najevska lipa, Krajinski park Topla, medved in Plečnikov spomenik v centru Črne, ugasli vulkan Smrekovec, Peca z votlino Kralja Matjaža, etnološki in rudarski muzej,čebelarska zbirka, Zipline, Ferati Mučevo in Olimpline, vsakoletnima prireditvima „Koroški turistični teden in „Gradovi kralja Matjaža“. Občina naseljuje ca. 3.400 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 156 kvadratnih kilometrih.

http://www.crna.si/

Mesto Mežica leži v srednjem delu Mežiške doline ob sotočju reke Meže in potoka Šumca in je imensko, zemljepisno, alpsko in rudarsko turistično središče Mežiške doline. Mežica je pomembno izhodišče za ljubitelje planinarjenja in gorskega kolesarjenja. Okoliški hribi, travniki in obširni zeleni gozdovi so prepredeni s številnimi gozdnimi cestami, ki kolesarjem in pohodnikom omogočajo, da izbirajo med različno zahtevnimi potmi. V Mežici si je vredno ogledati mestno jedro s privlačno podobo, geološko učno pot ter turistični rudnik “Podzemlje Pece”. Občina naseljuje ca. 3.600 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 26 kvadratnih kilometrih.

http://www.mezica.si/

Prevalje leži v središču Mežiške doline, obkroženo z Uršljo goro in Peco. Zgodovino kraja zaznamujejo rimski časi, bogata kulturna dediščina, predvsem pa zgodovina železarstva, po kateri se mesto imenuje. Tu je delovala Mohorjeva družba, v osnovni šoli se je rodila ideja o bralni znački, slovenski kulturni posebnosti. Na Prevaljah se nahaja spominski park s spomeniki v spomin na pomembne dogodke in osebnosti iz zgodovine mesta. V občini potekajo odmevna turistična jesenska srečanja. Na Lešah je nekoč deloval premogovnik rjavega premoga, danes pa so Leše pravljična vas. Holmec s Poljano je zaznamovan z dogodki novejše zgodovine, Šentanel pa ostaja turistični biser in kolesarski center Koroške. Občina naseljuje ca. 6.750 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 58 kvadratnih kilometrih.

http://www.prevalje.si/
 

Ravne so največje mesto na Koroškem, mesto železarjev, jeklenih skulptur Forme vive in knjižnega bogastva. O kulturni rasti pričajo bogati fondi Koroške osrednje knjižnice, o zgodovini železarstva pa zanimive muzejske zbirke. Na Preškem Vrhu nad Kotljami Prežihova bajta utemeljuje spomin na pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. V mestu pod košato Uršljo goro je sodobno urejeno športno središče z dvoranami, olimpijskim in zimskim bazenom, atletskim stadionom, smučiščem Poseka in Rimski vrelec, gorsko-kolesarskim parkom Poseka, savno in fitnesom ter številnimi igrišči. Ohranjena tehniška dediščina na območju Stare železarne predstavlja izhodišče kulturnega turizma v občini. Občina naseljuje ca. 11.300 prebivalcev, njena površina pa se razteza na 63 kvadratnih kilometrih.

http://www.ravne.si/

Dravograd leži na stičišču treh dolin: Mežiške, Mislinjske in zgornje Dravske. Iz starega trškega sejemskega jedra, pod nekdanjim gradom, z nekdanjo mitnico, je kasneje postal pristan za dravsko brodarstvo, še pozneje pa večje železniško križišče, in prerasel v sodobno naselje, ki ga reka Drava deli na levi in desni breg. Občina je polna zgodovinskih sledi. Izstopajo splavarji, ki danes po Dravi prevažajo turiste, znamenita romanska cerkev sv. Vida v Dravogradu, imenitna kostnica v Libeličah, muzejska zbirka o nacističnem nasilju v Dravogradu in dvorec Bukovje z rastavo Geoparka Karavanke in z razstavo o bojih 1991 na Koroškem. Naravoslovno najzanimivejša dela dravograjske pokrajine pa predstavljata območje Košenjak–Velka in Dravograjsko jezero z urejeno tematsko učno potjo Bobrček. Površina občine znaša 105 kvadratnih kilometrov in naseljuje ca. 8.900 prebivalcev.

http://www.dravograd.si/

Zgodovinski kraj in stavba ter znamenitost.

Rudnik in muzej se nahajata ob glavni cesti iz Mežice v Črno na Koroškem.

http://www.podzemljepece.com/

Upravljavec Obirskih kapniških jam v Železni Kapli.

http://www.hoehlen.at/

Kraj: Neuhaus/Suha

Društvo „Genuss Region Jauntaler Had´n“ je že nekoliko pozabljene ajdove jedi ponovno obudilo in postavilo ajdo med bistvene sestavine tradicionalne kuhinje. Tako je občina Suha dobila svoje drugo ime – občina ajde. Zrna visoke kakovosti ne vsebujejo glutena. Ajda velja tudi za zdravilno rastlino, saj ima visoko hranilno in energetsko vrednost ter pozitivno vpliva na človeski organizem. Zanimiva dejstva o ajdi:

- sredstvo za hujšanje
- dvigovalec razpoloženja
- zagotavlja visokokakovostne beljakovine
- Podpira zmanjševanje stresa
- krepi imunski sistem
- dobra alternativa žitom, saj ne vsebuje glutena
- podaljšuje pričakovano življenjsko dobo 
- leta 1999 proglašena za zdravilno rastlino leta

Dodatne informacije:

https://www.suedkaernten.at/jauntaler-hadn/ 
 

Salame Jauntaler pomenijo tradicionalno znanje, pravilno rejo in krmljenje prašičev, kmečke recepte, izkušene roke v pridelavi ter zorenje in željo po doseganju najvišje kakovosti.

Čista svinjska salama očara s harmonično zaokroženimi začimbami in čistim okusom zrelega mesa. Kapljica česnove vode in pridih bukovega lesa iz gozdov Pece dajeta salami edinstven kmečki pridih.

Regionalna posebnost je dimljenje z bukovimi lubji. Tako dobijo salame značilno barvo in čudovito aromo. Podjunska salama ima tudi oznako "GENUSS REGION Jauntaler Salami", posamezne kmetije pa vodijo tako imenovani dnevnik salam, v katerem so zabeleženi vsi proizvodni koraki. Salama se tako proizvaja pod strogimi smernicami, kar se jasno odraža v kakovosti.

Nadljnje informacije:
https://www.jauntalersalami.at/

Pridelovalci salam:
https://www.jauntalersalami.at/news/salamibauern/
 

Kraj: Sittersdorf/Žitara vas

Vino iz Žitare vasi je užival že cesar Karel II, sedaj pa doživlja renesanso.
Številne ure sonca in prijetno sredozemsko podnebje so poskrbeli, da vina iz Žitare vasi zorijo v žlahtne kapljice že več kot 1000 let. Rdeče vino je bilo leta 1526 celo poslano na španski kraljevi dvor kot zdravilo za želodčne težave. Vsako leto septembra se v Žitari vasi odvija dobro obiskan festival vina.

Nadljnje informacije:
https://www.suedkaernten.at/de/region/orte/sittersdorf/

Občina Sittersdorf/Žitara vas:
https://www.sittersdorf.at/
 

Kraj: Železna Kapla/Bad Eisenkappel

Kmečka trgovina na kmetiji Arlitscherhof je založena s številnimi domačimi izdelki. Na voljo so različne vrste testenin, testeninski čips, jajca, pršut, marmelade, likerji, žganja, ocvirki, suho sadje, mošt, kis, zeliščni izdelki, čaj in še veliko več.

Odpiralni čas trgovine:
Petek 8-18 ure
Sobota 8-12 ure
ali po dogovoru na 0043 676 / 72 46 753

Spletna stran: https://www.arlitscherhof.at/bauernladen/

Naravno, domače, tradicionalno so besede, s katerimi lahko opišemo kulinarične posebnosti koroške kuhinje. Koroška kuhinja še premore vrsto jedi, ki so drugod že izginile z jedilnikov; njihova priprava namreč zahteva precej znanja, skrbi in časa. 

Tako vam gospodinje še zmeraj znajo pripraviti kvočeve nudlne, štrukle, ožejene žganke, mavželne, mežerle, tovste grumpe ... ,ki h gurmanski izkušnji vabijo že s svojimi nenavadnimi imeni. Posebnost Koroške je njen kruh, črni ali rženi. Pripravljen v krušni peči, po starem, nenapisanem receptu, je še po nekaj dneh nespremenjen in enako okusen kot prvi dan.

Koroška slovi po odličnem moštu, tradicionalni pijači, pridobljeni z alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk. Njena glavna odlika je uporaba neškropljenega sadja in naravni postopek vretja. Za pravo dobrodošlico pa vam bo gospodar ponudil domače žganje - nemalokrat najbolj cenjen in dragocen "črničov šnops", za liter katerega je potrebno nabrati kar 22 kg borovnic.

Več informacij: https://www.koroska.si/Raziskuj/Kulinarika