Zaradi vzajemnega delovanja človeka in narave je tukaj nastalo območje z izrazitimi značilnostmi in pomembne estetske, ekološke, naravne in kulturne vrednosti. Zato je Geopark Karavanke toliko bolj pomembna priložnost, da v okviru le-tega vse te vrednosti območja ustrezno predstavimo, poudarimo ter o njih izobražujemo in osveščamo. Kulturna dediščina na območju Geoparka je raznolika in obsega nepremično, premično, nesnovno in živo dediščino.
Premično kulturno dediščino hranijo in predstavljajo v Koroškem pokrajinskem muzeju, v muzeju Podzemlja Pece, Etnološki zbirki Črna, Polhovem mlinu, Muzeju Dvornik, Arheološkem romarskem muzeju v Globasnici, na Gori Sv. Heme, v nekaterih lokalnih muzejih ter zgodovinskih stavbah in objektih rudarstva v občinah Pliberk, Železna Kapla, Bistrica nad Pliberkom in Prevaljah ter drugih zasebnih zbirkah.
Ohranjeni običaji in tradicije prebivalcev območja Geoparka so le del nesnovne dediščine. To vključuje tudi ljudsko izročilo s pravljicami, sagami in legendami o Kralju Matjažu, jezerih, Rozalijini votlini, "žal ženah" in drugih, pa tudi ljudske pesmi in literaturo. Živo kulturno dediščino dokazujejo številne etnološke in turistične prireditve, kot so gradovi "Kralja Matjaža", Turistični teden v Črni, pust v Kotljah, srečanje pod Najevsko lipo, Pliberški jormak na travniku, ulični festival Farantfest, pevsko srečanje od Pliberka do Traberka".
Priljubljeni točki za ljubitelje umetnosti iz cele Evrope sta tudi Muzej Wernerja Berga v Pliberku in Liaunigov muzej z zbirkami sodobnih umetnosti v Suhi.
S svojim delom in ustvarjanjem so na območju predlaganega Geoparka k razvoju, ohranjanju in promoviranju kulturne in naravne dediščine doprinesle številne pomembne osebnosti.
Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije programa Obzorje 2020 na podlagi Sporazuma o dodelitvi sredstev št.: 776465
Potopite se v nevidni in skriti del Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka!